Skoči na vsebino

ZGODOVINA

 

Register predpisov je začel nastajati koncem osemdesetih let z začetkom informatizacije takratnega Republiškega sekretariata za zakonodajo, današnje Službe Vlade RS za zakonodajo, in potrebe po možnosti hitrega dostopa do podatkov o posameznih republiških predpisih. K njegovemu razvoju so pripomogle tudi razmere v državi, ki so bile za slovenski pravni sistem prelomne in so same po sebi predstavljale nujnost in ponujale izziv za vzpostavitev baz pravnega informacijskega sistema.

 

Tako se je tik pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in po njej že omenjeni bazi republiških predpisov dodala še baza Predpisi SFRJ. Nastala je namreč potreba po pregledu nad zveznimi predpisi, ki so bili prevzeti v slovenski pravni sistem na podlagi soglasja republiške skupščine, nad zveznimi predpisi, ki so se prenehali uporabljati v Republiki Sloveniji oziroma se smiselno uporabljajo kot republiški predpisi na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

 

Z osamosvojitvijo Republike Slovenije je začela nastajati tudi baza mednarodnih pogodb, in sicer tistih, ki jih je sklenila SFRJ in jih je Republika Slovenija prevzela z akti o nasledstvu s posameznimi državami, in tistih, ki so bile sklenjene po osamosvojitvi.

 

Za četrto bazo, bazo občinskih predpisov, pa se je ponujala priložnost z oblikovanjem novih občin.

 

Za možnost uporabe obstoječega Registera predpisov za spremljanje usklajenosti (harmonizacije) slovenske zakonodaje z pravnim redom Evropske unije je bilo treba bazo preurediti in prilagoditi novim zahtevam. Služba Vlade RS za zakonodajo - Sektor za evropsko in primerjalno pravo je prvo preglednico usklajenosti slovenske zakonodaje s priporočili Bele knjige v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravila spomladi leta 1997. Tako imenovani Harmonogram je bil pripravljen v Word tabelah na podlagi vzorca, ki ga je pripravila Evropska komisija, Urad Evropske komisije za izmenjavo informacij o tehnični pomoči (v nadaljevanju: TAIEX). Kasneje je TAIEX pripravil poseben Harmonogram Editor, ki je olajšal dopolnjevanje Harmonograma. Ker se je podatkovna baza Harmonogram Editor dopolnjevala na različnih ministrstvih, je Služba Vlade RS za zakonodajo bazo, ki ji jo je TAIEX posredoval na CD romu, morala najprej posredovati ministrstvom v dopolnjevanje, nato pa spremembe, prejete od ministrstev, združevati v svoji bazi ter jo po pregledu in uskladitvi pošiljati Evropski komisiji. Da bi se postopek dopolnjevanja poenostavil in postal bolj učinkovit, je Služba Vlade RS za zakonodajo predvidela mrežno dopolnjevanje baze Harmonogram Editor. V ta namen je že poleti 1997 zaprosila TAIEX za ustrezno računalniško opremo in Center Vlade RS za informatiko za vzpostavitev računalniškega omrežja med državnimi organi, ki skrbijo za dopolnjevanje Harmonograma, in instalacijo podatkovne baze Harmonogram na centralnem strežniku. Odobritev in dobava 16. računalnikov in strežnika je sovpadala s pripravami na zagotovitev celovite informacijsko komunikacijske podpore procesu vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo.

 

S sklepom Vlade Republike Slovenije (51. seja, 26. februar 1998, sklep št. 1 k točki 14C) je bil vzpostavljen Program projektov Informacijski dokumentacijski center - IDC, ki je obsegal naslednje projekte:

 

IDC1 - Priprava harmonograma slovenske zakonodaje z zakonodajo EU
IDC2 - Prevodi in terminologija
IDC3 - Spremljanje zakonodaje RS
IDC4 - Pravni viri EU in RS
IDC5 - Kadrovski viri
IDC6 - Dokumentarni viri
IDC7 - Pogajanja
IDC8 - Misija Bruselj
IDC9 - Javnost

 

Projekt se je izvajal na podlagi Strategije Republike Slovenije o vključevanju v Evropsko unijo, Zakona o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani, s sklepno listino ter Protokola, s katerim se spreminja Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS, št.13/97- mednarodne pogodbe).

 

Izmed vseh predvidenih projektov programa, se je prvi prioritetno začel pripravljati projekt IDC1- Harmonogram. Namen projekta je bil oblikovanje podatkovne baze, ki je omogočala spremljanje usklajevanja in celovit pregled stopnje usklajenosti zakonodaje Republike Slovenije s pravnimi akti Evropskih skupnosti v postopku pogajanj za članstvo v Evropski uniji.

 

Prva faza projekta je predvidevala pripravo slovenskega programa SINHRO, ki je olajšal in omogočal učinkovitejše zbiranje in posredovanje podatkov v Harmonogram Editor TAIEX in zbiranje nekaterih dodatnih podatkov za slovenske potrebe, ki so bili namenjeni vsem, ki so sodelovali v procesu usklajevanja zakonodaje Republike Slovenije (pogajalcem pri pregledovanju in ugotavljanju usklajenosti itd). Hkrati z dokončevanjem prvega dela projekta so se pričele priprave na drugi del - kreiranje nove podatkovne baze Harmonogram II v Oraclu. Poleg Acquis Communautaire, ki je bil sestavni del baze Harmonogram, je bil sestavni del baze Harmonogram II tudi Register predpisov Slovenije, ki je obsegal podatke o načrtovanih predpisih, predpisih v postopku sprejemanja in veljavnih predpisih. Oba registra - Acquis Communautaire in Register predpisov Slovenije sta bila povezana z bazami drugih projektov.

 

Oblikovna in vsebinska zasnova Harmonograma in vzporedno nastajajočega Registra predpisov Slovenije je nastala oziroma se nadgrajevala v Službi Vlade RS za zakonodajo v sodelovanju s Službo Vlade RS za evropske zadeve, Centrom Vlade RS za informatiko ter drugimi upravnimi organi in ob izdatni pomoči služb Državnega zbora RS. Služba Vlade RS za zakonodajo, ki je v različnih upravnih organizacijskih oblikah vse obdobje Republike Slovenije, kot federalne enote in samostojne države, skrbela za ustavnost in zakonitost pravnih predpisov, njihovo usklajenost znotraj pravnega reda ter nomotehnično obdelavo, je bila namreč tisti organ, ki je imel strokovno pravno-sistemsko in jezikovno znanje ter izkušnje za odločilni prispevek pri izvedbi projekta.

 

Danes je Register predpisov Slovenije osrednji del Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS), ki je dostopen brezplačno vsem državnim organom ter strokovni in drugi zainteresirani javnosti, s čimer je dan velik prispevek k uresničevanju načela pravne države.